Eva Kovač
│performance psihologinja│ Je študirala psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Že v času študija se je veliko ukvarjala s športno psihološkim svetovanjem. S športniki se je ukvarjala tudi v njenem diplomskem delu, ki obsega obsežno študijo o učinkih psihološke priprave športnikov na tekmovanja. Aktivno sodeluje z različnimi športniki in športnimi ekipami; košarkarji, hokejisti, atleti, borilnimi športniki (judo, karate, tekwando, kickbox, rokoborba, boks), plesalci, plavalci, atleti, gimnastičarkami in drugimi. Sodelovala je tudi na projektu Fakultete za šport, »Biopsihosocialni dejavniki uspešne rehabilitacije športnika po poškodbi.« Predava na različnih športnih društvih, Olimpijskem komiteju in podjetjih. Predava psihologijo športa trenerjem različnih športnih panog pri pridobivanju trenerskih licenc. Soustvarja različne delavnice in seminarje za podjetja na temo promocije zdravja pri delu, stresa in načinov spoprijemanja s stresom, komunikacije, neverbalne komunikacije, team bulidingov, psihološke priprave na pomembne nastope in dogodke, izgorelostjo (burn out), zadovoljstvom pri delu in samopodobo ter najrazličnejša področja, ki zajemajo psihologijo in psihologijo športa. Ukvarja se z izvedbami team bulindngov in sestavlja različne teambuliding delavnice. Delavnice za krepitev zaupanja, delavnice za spoznavanje med člani novo nastalih ekip, delavnice komunikacije in delavnice za boljše funkcioniranje posameznega teama. Poleg športnikom, svetuje tudi višjim vodstvenim delavcem v podjetjih ter ljudem z različnimi težavami (anksiozne motnje, strahovi, depresivnimi motnjami, pomanjkanja samozaupanja in asertivnosti). Je članica društva psihologov Slovenije in sekcije za psihologijo športa, društva za medicinsko hipnozo Slovenije ter društva za VKT. Pri svojem delu uporablja predvsem medicinsko hipnozo, skupaj z dognanji vedenjsko kognitivne psihoterapije. Trenutno se izobražuje za hipnoterapevtko (IV. Stopnja) in vedenjsko kognitivno psihoterapevtko. |
"Razloge za povečan apetit v stanju stresa lahko pripišemo različnim vzrokom. Občutek lakote, povezane s stresom, je običajno subjektivne narave. Raziskovalci ga povezujejo z delovanjem hormonov, ki v možganih izzoveta občutek lakote. Obstaja tudi psihološka razlaga povečanega apetita. Hranjenje psihologi povezujemo z vzpostavljanjem kontrole nad dogajanjem, premeščanjem vira stresa ter z zadovoljevanjem občutka ugodja. Strokovnjaki se strinjamo, da je hranjenje pod stresom poskus obvladovanja napetosti in vzpostavljanje nadzora."
Eva Kovač, o možnih razlagah, zakaj pod stresom pojemo več.