KAJ JE VKT?Vedenjsko kognitivna psihoterapija (VKT) je oblika psihoterapije, ki izhaja iz predpostavke, da misli vplivajo na naša čustva, vedenje in telesne odzive. Vedenjsko kognitivna paradigma se je razvila iz dveh smeri, behavioristične, ki pravi da so naša vedenja naučena pa podlagi preteklih izkušenj in kognitivne paradigme, ki pravi, da so misli tiste, ki so odgovorne za posameznikov odziv.
Klasičnih behavioristov misli in nezavedno niso zanimale, saj so bili prepričani, da kar se dogaja v naših mislih ni mogoče objektivno preučevati, zato so mislim in interpretacijam preprosto rekli "črna škatla". Zanimala jih je le klasična shema, dražljaj- odziv, kar pa je bil tudi najpogostejši očitek behavioristični veji psihologije. Kot odgovor na ignoriranje vpliva mislise je oblikovala kognitivna psihološka paradigma. Kognitivna paradigma, razširja vedenjsko in pravi, da so misli tiste, ki vzdržujejo, oblikujejo in spreminjajo človekovo vedenje. S spreminjanjem načina, kako mislimo, vplivamo na občutenje situacije in vedenje v njej, tudi če se okoliščine ne spremenijo. Naše misli so lahko avtomatske misli oz naš miselni tok, ki pa izhaja iz vmesnih predpostavk in bazičnih prepričanj, ki smo jih oblikovali na podlagi zgodnjih izkušenj in otroštva. Seveda pa se lahko bazična prepričanja oblikujejo tudi kasneje. Kognitivna vedenjska psihoterpaija se torej osredotoča na posameznikove misli, njihovo strukturo in vpliv na vedenje posameznika. S korekcijo in nadzorovanjem misli lahko odpravljamo različne psihične motnje in neželena vedenja. ALI SE ZAVEDAMO VPLIVA NAŠIH MISLI?
Miselni tok je kot nekakšen naš notranji samogovor, kjer v vsakem skozi glavo leti ogromno misli. Nekaterim posvečamo več pozornosti kot drugim, nekaterim pripišemo pomen, spet drugim pa pustimo da odidejo, tako kot so tudi prišle. Včasih so lahko misli pozitivne ali negativne. Imajo pa svojo bazo v vmesnih prepričanji in še globlje, v bazičnih prepričanjih. Ti se navadno oblikujejo v zgodnjem obdobju preko izkušanj in učenja.
Pogosto se ljudje ne zavedamo vpliva naših misli. Le te so običajno tiste, ki nam v življenju postavljajo omejitve. In ne samo to, kot vidimo iz slike, naše misli vplivajo tako na naša čustva, kot na naše vedenje in ne nazadnje na naše telesne odzive. Ko enkrat posameznik razume, da je sam tisti, ki vpliva in oblikuje svoje misli, lažje pristopa k reševanju težav, saj vidi da lahko "vajet" nad svojim vedenjem prevzame v svoje roke. V čem se vkt razlikuje od drugih psihoterapijVedenjske in kognitivne psihoterapije so zasnovane na znanstvenih dognanjih in so, glede na rezultate raziskav, ene izmed najbolj učinkovitih tretmajev širokega spektra psiholoških težav in motenj.
VKT je za za razliko od analitičnih in dinamskih psihoterapij usmerjena v reševanje težav "tu in zdaj". Je močno ciljno orientirana in časovno določena (običajno krajša kot analitične). VKT se osredotoča na razvijanje skupnega pogleda klienta in terapevta na posameznikove težave. Temu sledi oblikovanje klientu in njegovemu problemu prilagojenih, časovno omejenih terapevtskih ciljev in strategij, ki se tekom tretmaja nenehno preverjajo in po potrebi spreminjajo. Končni cilj VKT je modifikacija vedenja in misli, ki se ob tem pojavljajo. Posameznik po je po končanem tretmaju sposoben samostojno nadzorovati misli in razume, da so misli tiste, ki sooblikujejo vedenje. Na koncu pa nam seveda ni dovolj, da zna posameznik zgolj nadzorovati misli, naj pomembnejše je, da se v dejanskih situacijah spremeni tudi nezaželeno vedenje oz odstrani motnja. Najpogostejša kritika VKT je, da je simptomatsko usmerjena in se ne usmerja v globino problema, zato naj bi se simptomi povrnili, tudi v kakšni drugi obliki (relaps simptomov). Sodobne raziskave so to tezo ovrgle. VKT je učinkovita terapija, če seveda težavo dobro konceptualiziramo in jo rešimo pri njen vzroku. |
"The mind is everything. What you think you become." VKT JE UČINKOVIT PRISTOP ZA
|
